sreda, 15. junij 2011

Kako dobiti pitno deževnico?

Tale objava je konec leta 2013 malenkost spremenjena, ker sem z letom uporabe ugotovil določene izboljšave :-)

Če deževnico uporabljaš samo za spiranje kotličkov, zalivanje in pranje, je vse tole modrovanje malenkost manj pomembno, ampak samo malenkost. Pri nas je bil cilj pitna deževnica, čeprav je ne bomo pili. To pa zato, ker sem ugotovil, da se to da deseči z relativno malo truda. V Sloveniji je podatkov o tem zelo malo, najboljše podatke se najde v državah, kjer vode primanjkuje. Cilj sistema je s čim manj truda, vzdrževanja, porabe enrgije in poceni dobiti neoporečno pitno deževnico. Na čistost vplivajo različni deli verige.

 Če vprašate slovenske strokovnjake o materialih primernih za zbiranje, bodo odgovori približno takšni:
1. Strešniki morajo biti gladki (na grobih se zadržuje več prahu), glineni ali betonski. Kritine kot so azbest, tegola, pločevina, so za zbiranje manj primerni. Se strinjam, sliši se logično. Na avstralskih straneh so delali poskuse in zaključili, da na kakovost bistveno bolj vpliva umazanija na strehi (se pravi gladkost), kot pa vrsta materiala. Na čistost deževnice naj ne bi bistveno vplivale niti bitumenske in azbestnim kritine, ki so po njihovo tudi lahko primerne. No ja, če je suša je vse dobro :) Jaz jih ne bi uporabljal, pa če mi plačajo.

2. Žlebovi morajo biti iz materiala, ki ne vpliva na vodo - ne bakreni, ali pocinkani - iz enakega razloga kritina naj ne bi bila pločevinasta, ker se kovine spirajo v deževnico in tam ostanejo. Kaj pravijo Avstralci glede materialov pa že vemo :) Vem pa tudi to, da telo človeka težkih kovin ne more odstranjevati, jih samo kopiči in z dolgotrajno uporabo se poznajo spremembe na zdravju. ZRMK priporoča žlebove iz plastičnih mas ali nerjavečih materialov. Ne eno ne drugo pa ni preveč estetsko, če mene vprašate. Barvan aluminij je siva cona in zaenkrat se najbolj nagibam k temu. Razen če najdem lepo imitacijo iz plastike.
Opomba 2013: Na koncu smo namestili pocinkano barvano pločevino.

3. Predfiltriranje je najboljši način za zagotavljanje kakovosti deževnice. Deževnica mora že priti v rezervoar čista. Karkoli drugega je kompromis. To je pa moja trditev podprta z Avstralsko Angleško miselnostjo :) Deževnica je v glavnem čistejša od podtalnice, ki lahko vsebuje tudi okoljske onesnaževalce ''moderne'' družbe (pesticide, fosfate, nitrite…). Problem deževnice pa so:
     A) čistoča ozračja: prah in ostali drobni delci v ozračju se lahko ob daljših obdobjih suše tako zgostijo, da onemogočajo razglede. Vemo, da ko dež to spere, se vidi z Goričkega v Piran :). Poleg tega z določenimi plini deževnica tvori kisline, ki že nekaj let pri nas uničujejo zelenjavo na vrtu.
     B) čistoča strehe: tudi če imamo gladko kritino, nam veter lahko nanosi umazanijo, poleg tega vrane pogosto puščajo ostanke malih glodalcev na strehah, ki niso ravno zaželena vsebina v zbiralniku deževnice.

To dvoje se da relativno enostavno rešiti s preusmerjanjem prvega preliva (ang. First Flush diverter). Ideja je spraviti prvih 10-15 minut dežja mimo zbiralnika, nato pa, ko sta streha in zrak čist, vodo preusmeriti v zbiralnik. V Sloveniji smo tu enih 50 let za leseno žlico in nikjer nisem uspel dobiti ''first flush'' diverterjev. V osnovi pa lahko to storimo na dva načina. 

S prvim na dovodno cev montiramo T kos. Na krak, ki vodi navzdol montiramo sod (velikost odvisna od velikosti strehe), ki ima v sebi žogo. Začetna umazana vsebina priteče po dovodni cevi v sod in ko se sod napolni, žoga zapre dotok na vrhu in s tem se preostala (sedaj že čista) deževnica preusmeri naprej v zbiralnik. Problem tega tipa je, da je treba ročno sprazniti sod po vsakem dežju in nezmožnost zaznavanja količine dežja ( ob blagem dežju sod postane prej poln, preden se streha zares spere).


Prvi preliv z rezervoarjem. vir:  http://rainharvesting.com.au/

Oboje dobro reši drugi sistem - ''first flush valve''. V T kosu je kroglica, ki ima na vrhu luknjico. Šele ko je pretok dovolj močan (res sprano ozračje in streha), se kroglica začne polnit z vodo in zapre iztekanje, preostanek deževnice se preusmeri v rezervoar. Iz Avstralije se da tak sistem  dobiti za 100€ + poštnino (v teoriji...ko pa plačaš še DDV in carino, pa je končen znesek malo manj kot 200€). 


Prvi preliv z zaklopko. Vir:  http://saferain.com.au/horizontal_valve.html

Preden spustimo deževnico na zaklopko prvega preliva moramo odstraniti grobo umazanijo- listje, odmrle živali..., kar je najlažje doseči z napeto mrežico preko žlebov, ali kasneje z mrežico v odtočnih ceveh, najbolje tako, da je mrežica postavljena horizontalno, voda pa s prostim padcem teče preko nje. Če prvi preliv opravi svoje,  v zalogovnik pošljemo samo čisto vodo (Lahko kar neposredno, ali pa še preko dodatnih filtrov (peščenih, ogljenih...)). Glede sistemov filtriranja je na slovenskih in tujih internetnih straneh je kar nekaj navodil kako to narediti. Ogljeni filtri, po moji oceni, kadar imamo sistem prvega preliva, niso potrebni (tako se izognemu tudi čiščenju na pol do enega leta). Mi na vikendu oglja nimamo in je vse OK. Če vprašate pa izumitelja prej omenjenega kosa, pa je po njegovem najboljši način brez kakršnih koli ustavljanj in vmesnih zadrževanj deževnice, ker se lahko tam usmradi, zrasejo alge in drugo. Sam predlaga, da se naredi grobo lovljenje listja na vstopu v odtočno cev ali pri prehodu žleba v zemljo, in nato deževnico samo preko zaklopke prvega preliva v rezervoar. Tudi v tem razmišljanju je nekaj logike. Opomba 2013: Tako smo na koncu naredili tudi mi. Voda se nikjer ne ustavlja, peskolovov ni, samo mrežica in nato prvi preliv.
Če pa želite vstaviti predfiltriranje, je na voljo več idej. Grobo bi lahko razdelili ideje za filtre na skoraj suhe in mokre :) Pri skoraj suhih so vstopne cevi višje kot izstopne in po prenehanju dežja večina vode odteče. Mokri filtri imajo vstopno in izstopno cev na vrhu, voda pa vseskozi stoji v fitru. V Mokrih filtrih se na vrhnji plasti ustvari biofilm, ki prečiščuje vodo - kot pri  naravnih ribnikih. Seveda je za vse dele, kjer voda stoji nujno, da je v temi in na hladnem, da ne pride do pretiranega razrasta ''malih zelenih'' Skice so spodaj.
Zaporedni filter iz betonskih cevi premera 30cm, v katere se nasuje pesek. Lahko dodamo še več enot, npr. peskolov in  oglje.

Ultimativni filter. Je izpeljanka našega vikend filtra, Ugandskega biosand filtra in  zaklopke prvega preliva. Kot sem že napisal, sem sam idejo peščenega filtra opustil. Res pa je, da imam filter takoj za črpalko, ki prestreže morebitno umazanijo, ki pa je v glavnem zemlja.

4. Vrsta in lokacija zbiralnika sta pomembni. Najbolje je, če je zbiralnik v zemlji, ker je na hladnem in v temi in s tem preprečuje rast bakterij in alg. Betonski zbiralniki so v rahli prednosti, ker imajo baje alge raje polietilen kot beton, poleg tega nihče zares ne ve, kaj vse PE, po recimo 20 letih, spušča v vodo. Andrej me je spraševal zakaj beton. V bistvu ne vem. Nekje sem prebral, sedaj pa ne najdem več. Pa še precej pripomb s sluzavo deževnico sem slišal od PE latnikov rezervoarjev. Kot sem rekel – če je nimaš za tuširanje in ''pitje'' je to po moje nepomemben detajl in izbereš karkoli.
Z betonom imam dobre iskušnje, baje ne dodaja sestavin vodi :) Študij pa nisem našel. Ampak glede na to, da je precej štirn po svetu betonskih, bi rekel, da bi že kdo vtaknil nos vanje, če bi bile sumljive. 

UV Žarnica? Ja, saj je OK, ampak kar se mene tiče, bom o tem razmišljal če vse ostale zastonj metode odpovejo :)

5). hišni filtri. Če še vedno nismo zadovoljni s kvaliteto, lahko montiramo še hišne filtre, ki se namontirajo na glavno napeljavo, potrbno pa je kupiti črpalko, ki zagotavlja vsaj 4 bare tlaka. To je po moje najslabša možnost. Še vedno zagovarjam, da če narediš vse prej našteto, hišnega filtra pravzaprav ne rabiš.
Lahko pa da se motim, bomo videli.
Opomba 2013: Ker nisem upošteval lastnih nasvetov (v resnici mi je zmanjkalo višine za padec cevi, sem grobo mrežico namestil vertikalno v cev, ki sem jo prekinil. Tam nekaj umazanije uide mimo in zato sem takoj za črpalko namestil 5mikronski filter. Cena filtra je 20€, vložek stane pa 8€ dvakrat letno.

47 komentarjev:

  1. se strinjam, da je lahko v določenih primerih deževnica čistejša kot podtalnica. gre za mikrolokacijske značilnsoti nekega območja, kot je recimo raba tal v kombinaciji z litologijo, kjer z intenzivnim kmetijstvom preko raznih vnosov v prst močno poslabšamo kvaliteto podtalnice, ki kasneje napaja vodovod. takšen primer je območje spodnjega podravja. vendar tudi deževnica ni brezmadežna. logično, predvsem v okolici večjih industrijskih obratov in mest. z upoštevanjem prevladujoče zahodne zračne cirkulacije v sloveniji so izpostavljeni predvem zahodni predeli. vendar...imamo v sloveniji tako velike mestne konurbacije???mislim, da ne:)imamo pa intenzivno kmetijstvo, ki hlasta po vedno večjem in večjem pridelku in posledično uporablja (pre)velike količine raznoraznih "pomagal". sklep: v vzhodni sloveniji je podtalnica v povprečju definitivno bolj onesnažena kot deževnica

    OdgovoriIzbriši
  2. Bratec super si to povedal, samo sem skoraj rabil podnapise. In pol meni rečejo da govorim nerazumljivo, ko izustim kakšno medicinsko :) Tudi v medicini se vse več bolezni pripisuje nekritični rabi raznih -cidov. Mogoče je to bolj debata za prihodnje rodove, ko bo neoporečne vode manj. Iz lastnih izkušenj - ko se enkrat vrneš s področja, kjer se stuširaš s plastenko vode in s prekuhavanjem uničiš mikroorganizme, okusa pa ne odstrani noben postopek več, potem ti je strašansko žal za vse litre, ki jih zlivamo v kanalizacijo. Kot sem rekel, mi deževnice ne bomo pili. (še) UUUU lahko jo začnemo pa stekleničit :):):) Še en brihten izum ''civilizacije''.

    OdgovoriIzbriši
  3. lep pozdrav,
    nestrpno čakam komentar za "Prvi preliv z zaklopko"
    kako se kaj obnese? koliko je poštnina?
    za kakšen premer cevi si naročil?
    Dimenzije?
    Hvala, LP Tomaž

    OdgovoriIzbriši
  4. Sem ravno v fazi naročanja, natančne številke sledijo kmalu...

    OdgovoriIzbriši
  5. Živjo!
    Oglašam se s Krasa, tu se žleb z loputico za spustit prvo vodo dobi v vsaki gradbeni trgovini- v Sežani npr. Gradbena oskrba, Terra. Večina "štirn je betonskih, pod zemljo. Redno čiščenje, vsake tri leta.
    Kaj pa filter na pipi? Bakterije?

    Lp, Ana

    OdgovoriIzbriši
  6. JOj, kje ste bili, ko sem tole gruntal.... takrat pa noben od prodajalcev ''na celinini'' o tem nič vedel :) A tale loputa je ročna ali motorizirana? Jaz sem sicer svoj kos iz avstralije že plačal, pride dobrih 135€ s poštnino in reducirjem na 110 cev vred, kar se mi tudi ne zdi pretirano drago. Ko pride, poslikam in stestiram. Hvala za informacijo.

    OdgovoriIzbriši
  7. aja še bakterije.... računam, da filtra ne bomo rabili :) Drugače je pa tako, da če imamo eno samo pipo (manjša hiša), je bolje (ceneje)kupiti lokalno filtrirno napravo, če je porabnikov več pa centralno filtriranje, ki se montira na vstopu v objekt. V tem primeru mora pumpa zagotoviti vsaj 4 bare tlaka, drugače je potrebno filtre menjavati precej pogosto, ker že ob manjši zamašitvi filtra pade tlak na... no, neučinkovito curljanje, kar je še najbolj moteče pri tuširanju. Najbolj nevarni bakteriji sta E.coli (letos zelo IN), pa še to samo EN sev, vsi drugi povzročajo v najslabšem primeru obično drisko. Ta druga ''pošat'' je pa legionela. Ešerihija pride v deževnico, če imamo slabo zaščiteno štirno (hidroizolativno) in nam lahko vanjo vdre gnojnica od preveč zagnanih sosedovih kmetov. Legionela se pa v glavnem zaredi v slepih krakih vodovodne inštalacije in je nevarna samo če jo vdihujemo (iz meglice pri tuširanju ali pranju z visokotlačnim čistilcem), če jo popijemo ni problematična. Ampak v povprečni hiši so vse napeljave stalno v uporabi in je verjetnost za razvoj legionele praktično nične. Z uporabo gre ven iz inštalacij in v odtok. Človeško telo druge bakterije precej dobro prenaša :) Sploh pa, pri vsej golazni, ki jo naši otroci prinesejo iz vzgojno varstvenih valilnic bakterij, in dejstvo, da ob tem ne zbolimo s čim več kot prehladom, verjemite, nekaj malega bakterij v deževnici ni problem. Saj so enako prisotne tudi v ''uradni'' pitni vod

    OdgovoriIzbriši
  8. Hvala za izčrpen odgovor o bakterijah. Mislim da se nimamo kaj bati, štirna je betonska, premazana in vinogradov se ne gnoji močno, še posebno ne z dušikom. Fosfor in Kalij se pa ne spirata.

    Ta loputka je ročna, tako da ja, nekdo mora biti vedno doma, ko dežuje. Pri nas imamo pridno nono :) Za ceno pa ne vem točno. Se da poklicat v Terra Sežana. Je pa res boljše imet avtomatizirano prelivanje- ena skrb manj. Mislim da se splača dat 135 EUR.
    A ta cev s kroglico je različnih dolžin, glede na površino strehe?

    Lp, Ana

    OdgovoriIzbriši
  9. Popravek cene sem dolžen, ker sem seveda dobil tudi ''ljubezensko pisemce'' naše carinske uprave %&$$#!"!! Ampak dobro. Torej če prištejemo davek (20%) in carino (6,5%) je dostavljen kos z adapterjem za 110 cev 210€.
    Post o samem kosu sledi kmalu, tam bo poslikano in razloženo kako deluje - moram še preštudirat navodila :) Je pa kroglica nastavljiva, kjub temu sem jaz za našo 250m2 streho vzel 2 kosa.
    Še popravek o bakterijah - umetna gnojila niso problematična glede E.coli, ker je ta bakterija sestavni del črevesne flore nas vseh (sesalcev) in je tako prisotna v iztrebkih. Torej okužba z njo je skoraj vedno povezana z nepravilnim razlivanjem gnojnice.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ali je first flush diverter že v funkciji?
      Če ja, kako se obnese?

      Izbriši
    2. Že 20 let uporabljamo kapnico iz štirne za pitje, kuho in sanitarije.Letno je v uporabi samo 2 do 3 mesece in z njo nimamo nobenih težav. Pred izpustom v štirno imamo narejen filter ( debelejši kamen, oglje, manjši kamen, oglje....itd do oglja in povrhu pesek)Izpust v štirno je narejen na dnu le te. Pod vrhom štirne je cev za izstok viška vode. Tako voda kroži tudi v mesecih ko je ne uporabljamo.Nikoli še ni imela vonja,ne okusa ,uživamo jo otroci in odrasli.

      Izbriši
    3. Saj takšne odgovore dobivam z večih koncev. Ne vem kako to, da smo ''celinski'' slovenci tako ''nerazviti'' glede uporabe deževnice :) Kljub temu, da vem, da mora delovati, moram priznati, da ne bom čisto verjel, dokler sam ne vidim tega :)

      Izbriši
  10. Ne, na zalost se ne. lani ni bilo zlebov in tudi ne odtokov. vse nasteto sledi spomladi. tudi komentar seveda;)

    OdgovoriIzbriši
  11. IMAM ENO VPRAŠANJE. PRED ŠESTIMI LETI SEM KUPIL ZIDANICO IN Z NJO VRED BETONSKO ŠTIRNO CCA 15 KUBIKOV. PRVO LETO SEM JO LEPO OČISTIL, 4 LETA JE BILO VSE OK, LANSKO LETO POLETI PA JE ZAČELA VODA SMRDETI, TAKO, DA SEM SPUMPAL VODO VEN, OČISTIL ŠTIRNO, LETOS POMLADI PA SE JE SPET POJAVIL HUD VONJ IN VODA ŠE BOLJ SMRDI KOT PREJŠNIKRAT. ŠTIRNA JE VEČIDEL ČASA POLNA, KER NE HODIMO REDNO TJA, PA ŠE OB VIKENDIH SE JE MALO PORABI, ZATO SPRAŠUJEM ZA NASVET, KAJ JE NAROBE, KER VODA JE ČISTA, TUDI SAMA ŠTIRNA JE ČISTA, SAMO VODA JE ČEDALJE BOLJ SMRDEČA, PA IMAM NASTAVLJEN FILTER PRED IZPUSTOM V ŠTIRNO, TUDI ZA VIŠEK VODE JE PLASTIČNA CEV V ZEMLJI. SPRAŠUJEM ZA VZROK IN ALI SE DOBIJO KAKŠNE KEMIKALIJE, DA NEVTRALIZIRAJO VONJ, LANSKO LETO SEM DODAL KLOROVE TABLETE, PA JE ŠE SLABŠE, KAJ BI BIL VZROK USMRAJENE VODE. SE ZAHVALJUJEM ZA ODGOVOR

    OdgovoriIzbriši
  12. uf, tole j pa tako kot vprašanje zakaj mene križ boli :)

    Za začetek, bi jaz naredil eno mikrobiološko analizo vode (bakterije, glive, alge).

    Osnovni in najpogostejši razlogi za smrad deževnice so organizmi, ki so v njej. Klor deluje samo tako, da odstrani bakterije, vonj pa ostane, ker je vonj v resnici odpadni produkt metabolizma prej omenjenih malih zelenih :) se pravi izločki bakterij in gliv (alg), ki jih seveda ne umakne.

    V štirno pridejo ponavadi s strehe, ker se spore gliv (alg) sperejo v štirno) Če imamo pred tem peskolov, kjer voda konstantno stoji, je tudi tam fino gojišče - očistite še tega.

    Preglejte tudi filter. Če je peščen, obvezno sperite ves pesek in kamne, lahko ga zamenjate, če dobro očistite, pa niti ni potrebe.

    Bom vprašal teto, ki se ukvarja s čiščenjem voda, če je še kaj :)

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. GOSPOD MATEJ KOKOT, HVALA ZA ODGOVOR, BOM DAL VODO NA TEST, DRUGAČE PA JE SAMA ŠTIRNA DEJANSKO NEPRODUŠNA, NEKDO MI JE PRAV DANES REKEL, DA BI MORAL IMETI POD VRHOM ŠTIRNE ŠE ODUŠEK ZA ZRAK, DA ZRAK KROŽI PREKO ŽLEBOV IN ODUŠKA

      Izbriši
  13. in ne, first flush še vedno ni montiran :) Nimam pa prav več veliko izgovorov :)če ne kasneje, bo do vselitve narejeno :)

    OdgovoriIzbriši
  14. Zanima me ta sistem prvega preliva, ker smo pri nas doma ravno v izdelavi sistema zbiranja deževnice. Predvsem me zanima ali bi si bilo možno to prit ogledati.

    OdgovoriIzbriši
  15. absolutno, ni problem.

    Edino kar je, je da praktičnih izkušenj še ne morem podati, ker ravno izdelujemo povezave žlebovi-štirna. Ja, eno leto od objave o teoriji in nakupu, vsega še vedno nismo zmontirali. Samo nekako ni bilo nujno :)

    Je pa možno videti dirst flush kos. Vsak dan po 16 uri, vas Št. Jurij (pošta Grosuplje 1290) je od Grosuplje v smeri Turjaka. pokličite prej na 041-435-614, da potrdim.

    OdgovoriIzbriši
  16. Super, vas pokličem in se ob priliki oglasimo pri vas.

    OdgovoriIzbriši
  17. Pozdravljen Matej,

    že nekaj časa spremljam vaš blog, ki sem ga našla slučajno pri iskanju podatkov o kapnici. Tudi s partnerjem planirava vgraditi first flush sistem, saj želiva kapnico uporabljati po celi hiši, pa me zanima, če ste ga že vgradili in morda tudi preizkusili? Predvsem me zanima, kako ste sistem vgradili. Na avstralski spletni strani so vsi primeri vgradnje v zraku, pa me zanima, če ga je možno vgraditi tudi pod nivojem zemlje (priznam, napeljave žlebov in priključka sistema si ne predstavljam najbolje).

    LP,
    Meta

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. joj, to me je pa kar sram... še vedno ni prišlo na vrsto, vendar če vam je kaj v tolažbo - čez 2 tedna se moramo preseliti, tako da do takrat bo :)

      Je že vse pripravljeno, samo špenglarija je še vedno problem, ker smo imeli smolo z izvajalcem, pa se greh vleče že od... predolgo. Vgradil sem ju pod zemljo. Z gospodom, ki jih je izumil sva se pogovarjala in je dejal, da jih je treba v evropi zaradi zmrzali obvezno odklapljati pozimi, razen če jih zaščitiš pred mrazom. Kroglica v diverterju je iz ene umetne mase, ki bi jo led razgnal.

      Jaz sem zato pokonci postavil fi 50 cev, na dnu namestil odtok prvega preliva, ki gre navzdol v ponikalnico, in nad njim (še vedno ene pol metra pod nivojem zemlje) first flush. Za pokrov pa še ne vem točno ali naj kar zasujem s stiropornimi kroglicami ali naj izrešem kos stiroporja, ki ga potisnem v jašek, da bo diverter na toplem :)

      Upam da sem kaj pomagal, če želita diverter videti v živo, si ga lahko ogledata pri meni kadarkoli. naslednja dva tedna bom tudi spal na hiši :)

      Matej

      Izbriši
    2. Zdravo Matej,

      res bi naju veselilo videti vso reč v živo. Ker tudi midva še aktivno delava najino hiško in imava petke in sobote v celoti delovne, me zanima, če bi bilo mogoče, da se z družino oglasimo v nedeljo-glede ure se prilagodimo vam? Drugače pa enkrat med tednom, sporočite kdaj vam najbolj ustreza,čeprav bo verjetno že temno, preden prideva do vas:) Prijetno spanje na hiški vam želim!

      Meta

      Izbriši
    3. Ta vikend ne bo šlo, ker imamo udarniško akcijo in nato dva rojstna dneva in eno otroško predastavo. Od ponedeljka naprej lahko prideta kadarkoli, samo pokličita prej. Ker je do selitve samo kakšen teden, imam dopust in sem vseskozi na hiši. Tudi ponoči :)

      Izbriši
  18. Pozdravljen Matej!

    Zanima me, če čez zimo spuščaš ven vodo ali je rezervoar dovolj globoko, da je zaščiten pred zmrzaljo? Zanima me tudi kako je s filtri (zastonjskimi), si jih že uspel stestirati?

    Hvala in lep pozdrav!

    Boris

    OdgovoriIzbriši
  19. Rezervoar je pod zemljo in zagotovo ne bo zmrznil. First flush sem namestil konec novembra, ravno preden je zapadel sneg. Kolikor je deževalo, delujejo točno tako kot mora. Je pa precej ljudi preklopilo na kurjenje drv, tako da sem ugotovil,da je zbiranje snežne deževnice ne preveč zaželeno, ker so na sneženi strehi dejansko saje. To, in še dejstvo, da obstaja verjetnost, da stiroporna krogliva v zaklopki zmrne, sta razloga, da pozimi (kadar je mraz) deževnice ne zbiram. Zaenkrat :-)

    OdgovoriIzbriši
  20. Kakšen imaš fi cevi, po kateri potuje vsa voda iz streh v zbiralnik?
    A je 110? Tile ki prodajajo rezervarje pravijo da je 110 dovolj, meni se pa zdi malo malo...

    LP

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. 110. Tudi meni se je zdelo premalo :-) Ampak zaenkrat ni težav, res pa je, da sem razdelil streho na dva voda.

      Izbriši
  21. Zanimiva rešitev za "prvi naliv". Vseeno pa me zanima, ali se listje in morebitna ostala večja nesnaga izloči že pred samim "first flush-om"? Predvidevam, da se v primeru normalnega obratovanja po stiroporno kroglico nabira sediment - ali ta ne moti delovanja, saj po moje lahko preprečuje odvod umazane (?) vode izpod kroglice ? Pregledal sem precej internetne literature in se mi zdi, da ali nekaj ne razumem, ali pa so izračuni nepravilni, ko za dimenzioniranje preliva umazane vode predvidevajo povprečno po 0,2 l/m2 strehe in to upam ne tlorisne, ampak "razvite" površine. Dejansko se po teh izračunih namreč prvi m2 pod slemenom izpere z 0,2 l vode (kar pomeni 0,2 mm) , naslednji pod njim z 0,2+0,2 l, itd. do žleba.Nekje sem pobral, da je za izpiranje asfaltnih cest potrebno 5 l/m2 (!?) Minilo je že cca 6 mesecev od namestitve te naprave pa me zanima, ali je pred rezervorjem kapnice še kakšen filter in se zadeva res obnese - vem da je to težko objektivno oceniti, saj organoleptična ocena ne more nadomestiti laboratorijske. Hvala za morebitni odgovor.

    OdgovoriIzbriši
  22. Prvi preliv deluje dobro. Glede na to, kako redko pravzaprav dežuje, pa ne bi bilo nič narobe, če bi imeli tudi samo mehanski kos - kot ga je predlagala bralka s primorske - ki bi ga pač obrnili, ko pridete iz službe, če dopoldne začne deževati. Razporeditev padavin je takšna, da ko dežuje zares, je to dalj časa in se še vedno dovolj nateče.
    Problemi, ki so se pojavili pa so posledica razlik med avstralskimi in slovenskimi nalivi. Tega pravzaprav nisem razumel do sedaj, vendar pri nas nimamo zaresnih nalivov. ČE nastavimo prvi preliv na manjši pretok (npr 1/3 razpona), se bo zaprl, preden se spere vsa streha. Če nastavimo na 2/3, pa takšnega naliva pravzaprav nikoli ne doživimo.

    Tisto kar me je presenetilo je količina mušic, muh, os in pajkov, ki jih voda prinese s streh tudi po 15 in več minutah dežja. Zato sem moral dodatno namestiti fino mrežico (1,5x1,5mm), ki jih zaustavi. Prej so mi precej zapacale kroglico prvega preliva, pa tudi v štirno jih je prišlo nekaj. Odkar je tam mrežica, pa je vse brezhibno.

    Najbolj poceni in optimalna rešitev je torej mehanska zaklopka, odvodni sistem brez stoječe vode (peskolovov in podobnih gojišč) in drobna mrežica med mehansko zaklopko in štirno.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. pRAV ZAnimivo je prebrati ta blog, sicer sem ga že dvakrat prebral in prečekiral še par drugih stvari ampak še vedno nisem prišel do neke primerne rešitve glede prvega preliva. vse mi je že jasno, tako glede žogice ki zapre luknjo kot mrežice katere postaviš pred ta mali zbirnik.

      Ampak ni mi pa jasno kako potem to vodo iz tega malega zbirnika spustiti ven. namreč bi rad da sistem deluje podobno kot WC kotliček, ko pritisneš da enostavno voda izteče, ampak še boljše bi biloče bi se to zgodilo samodejno, mogoče varianta najboljša ta da se naredi neka "kao" pipica ki počasi vodo iz tega zbiralnika spušča ven.

      Izbriši
    2. Modeli, ki sem jih na spletu videl jaz imajo na dnu narejeno luknjico s šivanko. In voda v enem dnevu odteče sama.

      Izbriši
  23. Še malo o prvem prelivu (2. poglavje)
    http://web.mit.edu/watsan/Docs/Student%20Theses/Rwanda/KellyDoyleThesis_Final.pdf

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Odličen dokument.
      Skratka potrebuješ samo malo domišljije in iznajdljivosti :-)

      Izbriši
  24. Pozdravljeni,

    z možem sva kupila zidanico na dolenjskem. Ker štirna 8 let ni bila v uporabi , jo morava najprej očistiti in nato pripraviti na ponovno uporabo. Kako to storiva? Verjetno je potrebno tudi poservisirati filtre in hidropak, pa na internetu ne najdem nikogar, ki bi se s tem ukvarjal. Nama lahko proisim pomagate s kakšnim nasvetom (predvsem okrog čiščenja štirne)? Za vsak nasvet bom zelo hvaležna.

    Lp,

    Ana

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. sicer nisem specialist, ampak načeloma gre čisščenje tako, da najprej ven sčrpajta vso vodo, nato se zaščitita z masko in očali in uporabita visokotlačni čistilec. Maska zaradi tega, ker je v takšnih stenah kar nekaj zdravju škodljivih bakterij in plesni, ki jih vdihujemo skupaj z meglico visokotlačnega čistilca.
      PAzati, da so vsa svetila takšna, da so v vodotesnih ohišjih, ali pa jih namestita izven štirne in usmerita vanjo. Elektrika in vodna meglica tudi ne gresta najbolje skupaj :-)
      Ko so stene očiščene, še enkrat počrpajta umazanijo, preglejta stene za morebitne rapoke, lahko pa naneseta hidrozan po celotni površini. Za štirno je pomembno, da je vodotesna - ne samo navzven, ampak tudi navznoter. Ne bi hoteli, da vanjo pride sosedova gnojnica naprimer...

      Izbriši
  25. Najprej vse pohvale na vso napisano vsebino. Sam bi se skorajda lahko proglasil za DR. če bi le to obstajalo pa sem še vedno pred norimi težavami kar se tiče kapnice, ker danes lahko toliko različnih mišljenj prebereš, da na koncu sploh več ne veš kaj bi v "tvojem" primeru bila pravilna izbira in rešitev.

    En komentar na fi dotočne cevi,... jaz sem pri sebi za silo naredil kar z vodovodnimi cevmi in ugotovil, da za cca 40m2 kar je pri meni ena polovica streha mi popolnoma zadostuje fi50 cev, dve taki združim skupaj v fi75, tako da vsekakor je fi110 popolnoma dovolj za dotok v pred filter ali zbiralnik.

    First Flush, sem začel študirat se niti ne spomnim koliko let je že tega in si ga tudi sam zamislil s pomočjo otroške žogice ali stiroporne kroglice, prijatelj mi je iz teflona podrejal obroček, ki se ga enostavno vstavi v razširjeni del recimo 3m deolge cevi fi110, vstaviš T kos ali raje kos ki ima s strani pod kotom priklop od zgoraj spelješ v to žleb in to je to, spodaj zapreš s dvojno spojko in čepom na katerega namestiš ventil, ki ga poljubno odpiraš in zapiraš,...

    Kar se tiče zasmrdele vode, je pa pri meni edini normalni razlog svinjarija s strehe in to se tudi meni dogaja. Ker mi ene polovica strehe ratuje črna se s te polovice kar dosti mulja steka v žleb in če mi to pride v zbiralnik, mi voda zasmrdi. Imam pred prod, oglje in bolj fini prod, pa mi nič ne pomaga. Jaz bom probal oprat streho in se znebit te fine črne nesnaga, ki jo noben naliv ne more oprat.

    Sem pa pred časom prebral en hrvaški članek, ki je dokaj lepo opisal kako zadeva deluje v zbiralniku.

    http://www.gradimo.hr/clanak/uredaji-za-koristenje-kisnice-ndash-princip-djelovanja/28621

    Sam imam samo 5m3 Roto zbiralnik, ki ga imam namen zamenjat za cca 20m3 betonski zbiralnik, najverjetneje izdelan v samogradnji z betonskimi H bloki in vodotesnim Sika premazom. Se je kdo že lotil česa podobnega.

    OdgovoriIzbriši
  26. Posodobitve, ki so se izkazale kot koristne v zadnjih 3 letih obratovanja so:

    - odločitev za vgradnjo brez peskolovov in stoječe vode je bila pravilna
    - naklon odtočnih cevi, ki potekajo v zemlji, je pri meni (2%) premajhen, zato se umazanija nabira na njih. Če bi delal še enkrat, bi naklon bistveno povečal
    - sistem nujno potrebuje filtriranje pred first flush zaklopko (ali first flush preusmerjevalnikom), ker jo drugače zapaca - izjema je je first flush Y kos z motorno loputo, ki vso umazanijo preusmeri stran. Očitno imamo v Sloveniji povsem drugačen padavinski režim in zrak kot v deželah kjer so razvili tele zaklopke, saj se med obdobji padavin na strehah nabere ogromno umazanije, listja, žuželk.
    - PVC kanalizacijske cevi so za zbiranje deževnice neustrezne, saj počasi a zanesljivo sproščajo Vinil klord monomer (VCM) v vodo. Če pri odtočni cevi še lahko zamižimo na obe očesi, pa PVC cev (siva ali oranžna) nikakor ne sodi v zalogovnik kot sistem umirjenega dotoka. VCM je klasificiran kancerogen!
    Ustrezen nadomestek je HDPE, samo je težko dobiti takšne premere, zadnja leta pa obsajajo na trgu polipropilenske kanalizacijske cevi. Polipropilen je po do sedaj znanih podatkih kemično obstojna, neškodljiva plastika.

    V mojem betonskem rezervoarju v 3 letih delovanja še ni prišlo do usmradenja....

    Iztok - poglej na stran od Timsa. Sedaj so pričeli z lastno izdelavo zalogovnikov in cene so takšne, da v samogradnji težko narediš ceneje... Pridejo s certifikati za beton primeren za zbiranje pitne vode...Za sika premaz ne vem, vendar teh premazov, ki bi bili primerni za zbiranje pitne vode, ni prav veliko. Hidrozan je eden izmed njih...

    OdgovoriIzbriši
  27. Zdravo Matej,

    zanima me ali je ravna streha prav tako primerna za zbiranje deževnice?

    Prav tako me zanima tvoje mnenje glede črpanja vode in kasnejše uporabe le-te iz meteornega jaška z vrtino za ponikanje, katerega primarni namen je, da se vanj pripelje voda iz žlebov. Jašek je namreč betonski, cca 3m višine, 1m premera in bi lahko v tem primeru morda že služil kot zbiralnik?

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. ravna streha je najmanj primerna za zbiranje od vseh tipov streh.
      Ponikalno polje mora biti projektirano tako, da je sposobno "pogoltniti" velike količine vode, tako da tega ne morete uporabiti za zbiralnik, ker bo že po pol dneva brez vode.

      Izbriši
  28. Zelo uporaben članek, iščem take, pa pri nas ni nekega materiala.

    Ali zadeva še vedno funkcionira kot je bilo mišljeno? Je ta "first flush" uporabna zadeva, jo namestiš na skupni vod, ali na vsak žleb? Logično je na skupnega.

    Hvala za vsako informacijo.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Ja, načeloma ja. First flush zaklopka je sicer vmes bila potrebna novega umerjanja, ker se je gumica po 3 letih raztegnila in je sistem naredil preklop praktično takoj, ko je začelo deževati.
      Vmes sem iz UK nabavil tele (https://www.rainwaterharvesting.co.uk/filtration/leaf-eater-advanced-rain-head-filter-63) grobe (pretežno samočistilne) filtre, ki se jih namesti na navpično cev žlebu, ker živimo ob gozdu in smo imeli res veliko listja in semen, ki so mi takoj zabasali klasično mrežico pred vstopom na first flush. Sedaj deluje vse super.

      Izbriši
  29. Pozdravljeni!

    Živim na Krasu in sem leta 1983 zgradil vodnjak - štirno po načelih starih izkušenih mojstrov. Globina za vodo mora biti nad 3.5 m, ker v tej globini potem živi bakterija, ki povzroča samočiščenje vode in tako se voda nikoli ne usmradi. Vodnjak mora biti tudi primernega volumna (moj ima 73 kubičnih metrov in je globok 4 m).

    Vodo spustim v hram-vodnjak tako, da gre skozi trojni filter in sicer skozi prvi, v katerem je bolj grob rečni prod iz Soče. V ta prvi prekat priteče voda z vrha. Nato se prelije spodaj v drugi prekat in potem iz tega na vrhu v tretjega. V drugem in tretjem imam kremenčev prod iz Mure. Svetujem za filtre kremenčev pesek oz. prod, ki odlično čisti vodo. V tretjem prekatu imam med bolj drobnim peskom še razporejeno oglje v mrežici na debelino 10 cm. Prekati so velikosti 50 x 50 cm in globoki 60 cm.

    Vodo, kljub temu da imam vodovod, uporabljam za pitje kajti je neprimerno boljša kot tista iz vodovoda, ki diši po kloru.

    Do sedaj sem z analizo vode bil 100% zadovoljen in nikoli nisem imel negativnih rezultatov. Štirno čistim po potrebi vsake 3 do 4 leta. Na dnu pride sicer nekaj mulja, kar je normalno.

    Filtre čistim vsako leto, operem prod, oglje zamenjam, prod pa zamenjam na približno 5 do 7 let.

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Branko hvala za vaše izkušnje. Precej ljudi, ki ima narejeno tako kot vi, ima deževnico za pitje, postavitev sistema je enostavna, predvsem pa ga je enostavno vzdrževati.

      Izbriši
  30. Ta blog je zlata vreden. Iščem literaturo na to temo v slovenščini že več let, pa nič pametnega nikjer. Hvala.
    Roman

    OdgovoriIzbriši
    Odgovori
    1. Na žalost, bi moral tudi kakšno stvar popraviti, ker se je z leti pokazalo, da se da še bolje, pa nimam časa :-)

      Predvsem z rezervo jemljite zaklopko prvega preliva, ker imamo v SLoveniji povsem drugačen tip padavin in neprimerljivo več organske nesnage (listja in semen), ki onemogočajo optimalno delovanje takega kosa. Še vedno pa nisem našel T ali Y kosa z mehansko zaklopko, ki bi ga lahko montiral podzemno in premikal ročno, ali gor montiral motorček. To bi bil najboljši prvi preliv.

      Izbriši
  31. Ker sem na dopustu, sem v dveh dneh "požrl" praktično cel blog. :)
    Vkolikor Vam ni odveč, bi Vas prosil za literaturo na temo gradnje (posamezna dela oz. projekti med gradnjo) pasivnih hiš, s katero ste si pomagali. Je bil glavni vir informacij stric Google, ali ste si priskrbeli tudi kakšne knjige?
    Še enkrat hvala in lep pozdrav,
    Roman

    OdgovoriIzbriši